Delo v vročinskem valu

Delo v vročinskem valu in vpliv na delavce ter preventiva v Sloveniji

Soočenje z delovnimi razmerami med vročinskimi valovi

Po podatkih z vsega sveta so bila zadnja sedem let najtoplejša v zgodovini zabeleženih temperatur. Še bolj alarmantno je, da je Sicilija v Italiji nedavno zabeležila najvišjo temperaturo v Evropi do sedaj. Neverjetnih 48,8 stopinje Celzija.

Vpliv podnebnih sprememb na globalno segrevanje

Podnebne spremembe, ki so posledica rastočih izpustov toplogrednih plinov, vodijo v pogostejše in intenzivnejše vročinske valove. Mauro Facchini iz C3S je v razpravi z Deutsche Welle poudaril, da so temperature in ekstremni vremenski dogodki iz prejšnjega leta opozorilo o potrebi po zmanjšanju globalnih izpustov.

Da bi preprečili najbolj katastrofalne posledice podnebnih sprememb, Facchini predlaga, da je ključno omejiti globalno segrevanje na 1,5°C nad predindustrijske ravni, v skladu s cilji Pariškega sporazuma iz leta 2015. Od takrat so znanstveniki iz WWA poudarili, da je Zemlja že dosegla segrevanje za skoraj 1,2°C.

Še bolj alarmantno je, da napovedujejo, če bo globalno segrevanje doseglo 2 stopinji Celzija, se bo verjetnost vročinskih valov povečala od dva- do dvajsetkrat, pri čemer bodo temperature vročinskih valov višje za 0,5 do 1,5 stopinje CelzijaKaj to pomeni za prihodnost? Napovedi kažejo, da če bo globalno segrevanje doseglo 2°C, se bo verjetnost vročinskih valov povečala za 2 do 20-krat, z vročinskimi valovi, ki bodo v povprečju toplejši za 0,5 do 1,5°C.

Gospodarski vpliv vročinskih valov

Vročinski valovi, ki trajajo več kot štiri dni, povečajo stopnjo smrtnosti za 1,5 do 5 krat v primerjavi s kratkotrajnimi vročinskimi obdobji. Visoke temperature ne vplivajo le na zdravje, temveč imajo pomembne gospodarske posledice.

V raziskavi, objavljeni v prestižni znanstveni reviji Nature prejšnjega oktobra, so analizirane ekonomske posledice vročinskih valov v Evropi. Ugotovitve kažejo, da bo gospodarska škoda zaradi vročinskih valov do leta 2060 skoraj petkrat večja kot v obdobju 1981-2010. Ključni razlog za to je zmanjšana produktivnost delavcev v pogojih ekstremnih temperatur, kar neposredno vpliva na padec gospodarske proizvodnje.

Slovenski sistem opozarjanja na vročinske valove: Kako se Slovenija pripravlja na ekstremne temperature

V Sloveniji, od devetdesetih let 20. stoletja, beležimo med tremi in petimi vročinskimi valovi letno. Kljub temu, da globalna definicija za vročinske valove ne obstaja, v Sloveniji smatramo, da gre za vročinski val, ko termometer za vsaj tri dni zapored pokaže preko 24°C v celinskem podnebju, 25°C ob morju in 22°C v hribovskih predelih.

Ko temperatura doseže 26°C, vremenoslovci aktivirajo oranžno opozorilo, medtem ko rdeče opozorilo sledi pri 28°C. V takih razmerah je vreme potencialno smrtno nevarno.

Čeprav so vremenske napovedi zanesljive za največ dva tedna vnaprej, trenutne napovedi kažejo na možnost nadpovprečnih temperatur za Slovenijo v bližnji prihodnosti. Ni mogoče z gotovostjo napovedati trajanja in intenzitete prihajajočih vročinskih valov, vendar je nujno, da smo nanje pripravljeni in da upoštevamo izdana opozorila.

Vpliv vročinskih valov na produktivnost: Kako ekstremne temperature zmanjšujejo delovno učinkovitost

Vročinski valovi ne prinašajo le neprijetnosti, ampak tudi drastično zmanjšanje produktivnosti, predvsem pri delovno aktivnih posameznikih. Kljub resnosti teh posledic je pripravljenost posameznikov na vročinske valove pogosto nezadostna.

Nemške raziskave opozarjajo: za vsako stopinjo nad 25°C se produktivnost zmanjša za 2%. Pri 35°C to pomeni kar 20-odstotno zmanjšanje. Podobne rezultate potrjujejo tudi slovenske raziskave.

V okviru evropskega projekta Heat Shield, ki je obsegal 20 partnerjev iz Evrope, so analizirali sektorje, ki zastopajo polovico delovno aktivne populacije in skoraj 40% evropskega BDP: med njimi proizvodnjo, kmetijstvo, gradbeništvo, prevoz in turizem. Vodilna slovenska raziskovalca tega projekta, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in Igor Mekjavić iz Inštituta Jožefa Stefana, sta izvedla eksperiment v Planici. Preiskovanci so devet dni delali v simuliranem vročinskem valu, kjer so rezultati razkrili 12-15% zmanjšanje produktivnosti v ekstremnih razmerah. Mekjavić poudarja, da bi bilo za bolj celovito sliko potrebno raziskave razširiti tudi na druge demografske skupine.

Vročinski stres na delovnem mestu: Kako toplota vpliva na zdravje in delovno učinkovitost

Vročinski stres ni le neprijeten, ampak lahko predstavlja resnično nevarnost za zdravje, zlasti na delovnih mestih. Pri visokih temperaturah telesna funkcionalnost zmanjšuje, saj toplota negativno vpliva na fizične in kognitivne sposobnosti.

Z vročino povečana telesna temperatura, dehidracija in prekomerno potenje zavirajo koncentracijo, kognitivne funkcije in ročne spretnosti. To ni le ovira za delovno učinkovitost, ampak povečuje tudi tveganje za nesreče pri delu, saj utrujenost ovira zmožnost razsodnega in varnega delovanja.

Seznam zdravstvenih težav, ki jih lahko povzroči vročina, je dolg. Ta sega od blagih simptomov, kot so vročinski izpuščaji in krči, do resnejših stanj, kot so vročinska izčrpanost in kap. Nekateri delavci so še posebej ranljivi za vročinski stres. Med njimi so tisti s slabo fizično kondicijo, tisti z okužbami, ljudje, ki zlorabljajo alkohol ali droge, ter tisti s srčnimi in žilnimi boleznimi. Zlasti tisti, ki so prekomerno težki, imajo višje tveganje za vročinsko kap, saj njihova telesa težko oddajajo toploto in se učinkovito ohlajajo.

Zato je ključnega pomena, da delodajalci in delavci razumejo nevarnosti vročinskega stresa, sprejmejo preventivne ukrepe in poskrbijo za ustrezno oskrbo in reševanje, kadar je to potrebnoVročinski stres je več kot le neprijeten občutek; predstavlja dejansko tveganje za zdravje, zlasti na delovnih mestih. Ko temperature narastejo, toplota lahko oslabi fizične in kognitivne sposobnosti posameznika, kar vpliva na delovno učinkovitost.

Zaradi dehidracije, povečane telesne temperature in potenja se zmanjša koncentracija, ročne spretnosti in mentalne funkcije. To ne le zmanjšuje produktivnost, ampak tudi povečuje tveganje za delovne nesreče zaradi povečane utrujenosti.

Zdravstvene težave zaradi vročine segajo od vročinskih izpuščajev in krčev do resnih stanj, kot so vročinska izčrpanost in kap. Nekatere skupine delavcev so še posebej izpostavljene tveganju vročinskega stresa, vključno s tistimi s srčnimi boleznimi, s prekomerno telesno težo ali s slabo kondicijo.

Pomembno je, da delodajalci in zaposleni prepoznajo simptome vročinskega stresa, uvedejo preventivne ukrepe in zagotovijo hitro in učinkovito oskrbo, kadar je to potrebno.

Zaščita delavcev na prostem v Sloveniji in kaj pravijo trenutni predpisi?

V Sloveniji trenutno ni specifičnega predpisa, ki bi natančno določal smernice za delodajalce glede zagotavljanja varnosti delavcev na prostem, še posebej v povezavi z izpostavljenostjo sončnim žarkom. Obstaja sicer Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (UL RS 89/1999, 39/2005, 43/2011), a v njegovem 93. členu je le navedeno, da morajo biti delovna mesta, kjer delavci delajo na prostem, ustrezno zavarovana pred škodljivimi vremenskimi vplivi. Konkretni ukrepi so prepuščeni presoji in iznajdljivosti delodajalcev. Pravilnik omenja sončne žarke le v kontekstu zasenčenja oken v zaprtih delovnih prostorih, tako da direktni žarki ne vplivajo na delavce. Zaščita pred ekstremnimi temperaturami je določena le za notranja delovna mesta.

Dodatno, 94. člen pravilnika določa, da mora delodajalec delavcem, ki opravljajo lažja dela na prostem, v obdobju med 1. novembrom in 31. marcem, zagotoviti možnost občasnega ogrevanja, če temperatura pade pod +16 ˚CV Sloveniji je zaščita delavcev na prostem v kontekstu izpostavljenosti sončnim žarkom delno urejena, vendar je v pravilnikih še vedno vrzel. Čeprav obstaja Pravilnik o varnosti in zdravju delavcev na delovnih mestih (UL RS 89/1999, 39/2005, 43/2011), ta natančno ne določa ukrepov za zaščito pred soncem. V 93. členu pravilnika je sicer zapisano, da morajo biti delovna mesta na prostem zaščitena pred škodljivimi vplivi vremena, vendar je določitev konkretnih ukrepov prepuščena delodajalcem.

Sončna sevanja so navedena le v zvezi z zasenčenjem oken zaprtih delovnih prostorov. Zdi se, da je poudarek na zaščiti pred mrazom. 94. člen določa občasno ogrevanje za delavce, ki delajo na prostem med 1. novembrom in 31. marcem, ko temperature padajo pod +16 ˚C. Vendar pa se zaščita pred visokimi temperaturami v poletnih mesecih trenutno ne obravnava.

Najboljši pristopi in ukrepi za zaščito delavcev med vročinskimi valovi

V obdobjih ekstremne vročine je naloga vsake organizacije in delodajalca, da ustrezno poskrbi za zdravje in varnost svojih zaposlenih. Kako to storiti?

Osnova je temeljita analiza in ocena tveganja. Ključno je identificirati možne nevarnosti, povezane z delom na soncu, in opredeliti območja z največjim tveganjem. Na podlagi teh ugotovitev podjetje postavi specifične cilje za preprečevanje izpostavljenosti sončni svetlobi.

Ena glavnih strategij je prilagoditev delovnega okolja. Delovni urnik se lahko spremeni, da zaposleni ne delajo v najbolj vročih urah dneva, med 10. in 16. uro. Prav tako je smiselno investirati v premične senčnike na delovišču in zagotoviti dostopnost hladne pitne vode.

Ne smemo zanemariti pomena zaščitne opreme. Oblačila, ki jih nosijo zaposleni, naj bodo izdelana iz gostih materialov, ki preprečujejo prehod UV-žarkov. Poleg tega je nujno zagotoviti kakovostna sončna očala, zaščitne kape in sončne kreme z visokim zaščitnim faktorjem.

A ne glede na kakovost ukrepov je njihova učinkovitost odvisna od tega, ali so zaposleni dobro informirani in usposobljeni za pravilno uporabo. Komunikacija je ključna: vizualni opomniki, kot so plakati in zloženke, lahko opozarjajo na nevarnosti in ponujajo rešitve za varnejše delovno okolje v vročinskih valovih.

Prilagajanje delovnega okolja

Kako organizirati delo? Ideja tukaj je, da se delo prilagodi. In se izpostavljenost soncu med najbolj vročimi urami (med 10. in 16. uro) zmanjša. Razmisliti je treba o prilagoditvah, kot so:

• Zgodnejši začetek delovnika, da se izogne vrhuncu dnevnih temperatur.
• Deljen delavnik, kar lahko vključuje daljše odmore med najbolj vročimi urami.
• Opravljanje najbolj napornih ali težavnih nalog zjutraj, ko so temperature nižje.
• Kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih ali v senci, da se zmanjša neposredna izpostavljenost soncu.

Oprema delovišča: Delovišče bi moralo biti opremljeno tako, da ščiti delavce pred soncem. To lahko vključuje:

• Premične senčnike ali zastore, pod katerimi se lahko opravlja delo.
• Ustvarjanje območij v senci, kjer lahko delavci počivajo in se ohladijo. To je še posebej pomembno za daljše odmore, kot je odmor za kosilo.
• Zagotavljanje dostopa do osvežilnih brezalkoholnih pijač, predvsem vode, na teh območjih v senci.
• Premišljena namestitev premičnih ali stalnih senčil na delovni opremi, kot so delovni stroji, da se zmanjša neposredna izpostavljenost soncu.

Zagotavljanje delovnih oblačil in opreme

To se nanaša na zaščitno opremo, ki jo delavci nosijo, da se zaščitijo pred sončno svetlobo in UV-žarki.

• Delovna oblačila naj bodo lahka in ohlapna, da omogočajo zračenje, vendar dovolj gosto tkana, da preprečujejo UV-sevanje.
• Delavcem je treba zagotoviti pokrivala, ki ščitijo glavo, vrat, uhlje in obraz.
• Sončna očala naj bodo skladna z zaščitnimi standardi in zaščitijo oči pred UVA in UVB sevanjem.
• Spodbujanje uporabe zaščitnih krem z visokim zaščitnim faktorjem, ki so dostopne na delovnih mestih.

V Pharsol Protect svetujemo lahka delovna oblačila in delovne hlače, ki kljub vročini nudijo dovolj zaščite ter nizke delovne čevlje. Sporočila in opomniki na vidnih mestih: Da bi delavci nenehno upoštevali varnostne ukrepe, je treba oblikovati opomnike in jih postaviti na vidna mesta. Lahko so oblika opozorilnih znakov, letakov ali zloženk, ki opominjajo na tveganja izpostavljenosti soncu in kako se zaščititi.

Skupno je torej poudarek na kombinaciji prilagoditve delovnega časa, ustrezne opreme delovišča in zagotavljanju zaščitne opreme za delavce, da se zmanjša tveganje zaradi izpostavljenosti soncu.

Eden izmed najpomembnejših ukrepov je izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Ta korak je bistven za osveščanje zaposlenih o tveganjih in pravilni uporabi zaščitne opreme.

Za konec pa je nujno tudi spremljanje in evalvacija ukrepov. Redno pregledovanje in prilagajanje programa zagotavlja, da so ukrepi vedno učinkoviti in prilagojeni trenutnim razmeram.

Z vsemi temi ukrepi se lahko bolje zaščiti zaposlene pred tveganji, ki jih prinaša delo v vročinskem valu.

V obdobjih ekstremnih vročinskih valov, ko se temperature dvigajo in sonce neusmiljeno sije, se povečujejo tveganja za zdravje in varnost delavcev. Vendar pa lahko s pravo kombinacijo proaktivnih ukrepov, osveščenostjo in stalnim izobraževanjem ustvarimo delovno okolje, ki je ne le varnejše, ampak tudi bolj produktivno. Izpostavljenost sončnim žarkom in ekstremnim temperaturam je nekaj, s čimer se bomo v prihodnosti morda morali soočati pogosteje, zato je prilagodljivost in nenehno prilagajanje ključnega pomena. Vlaganje v varnost in dobro počutje zaposlenih ni le etično pravilno, ampak je tudi gospodarsko smiselno, saj zdravi in motivirani delavci prispevajo k boljšim delovnim rezultatom in celotnemu uspehu organizacije.